Telesa iz naše okolice so iz najrazličnejših snovi. Lahko imajo večjo ali manjšo maso. Če stehtamo les in kamen ugotovimo, da ima les večjo maso, kar pa še ne pomeni, da je les težji od kamna. Če stehtamo kamen ki ima enako prostornino kot les ugotovimo, da je masa kamna večja.
Snovi se tako razlikujejo po gostoti. Gostota je količnik mase in prostornine. Znak za gostoto je grška črka ro, ρ :
gostota=masa/prostornina
ρ=m/V
ρ=m/V
Enota za gostoto pa je kilogram na kubični meter kg/m3.
Primer:
Gostota železa je 7800 kg/m3. To pomeni, da ima 1 m3 železa maso 7800 kg.
Masa 1 m3 vode je 1000kg. Gostota vode je 1000 kg/m3 ali 1 kg/dm3.
Gostoto kapljevin lahko primerjamo z gostoto vode. Kapljevine v so povprečju nekajkrat redkejše od trdih snovi, plini pa 1000-krat od kapljevin. Podatke o gostotah najdemo v preglednicah.
1. Trdne snovi
| snov | gostota |
| kobalt | |
| steklo | |
| apnenec | |
| hrastov les | |
| smrekov les | |
| pluta |
2. Tekočine
a) Kapljevine
| snov | gostota |
| glicerin | |
| voda | |
| laneno olje | |
| benzol | |
| nafta | |
| bencin |
2. Tekočine
b) Plini
| snov | gostota |
| zrak | |
| amoniak | |
| helij |
Telesa so enakomerno gosta ali homogena. To so predvsem kovine,kapljevine.
Lahko so pa tudi neenakomerno gosta ali nehomogena.( govorimo o njihovi povprečni gostoti). To so beton, lešnikova čokolada. švicarski sir ipd.
Najgostejša snov na Zemlji je osmij. Njegova gostota je 22 600 kg/m3.
SPECIFIČNA TEŽA:
Na vsako telo na Zemlji deluje teža. Namesto mase vzamemo njegovo težo in izračunamo količnik teže in prostornine.
Specifična teža je količnik teže in prostornine. Znak za specifično težo je grška črka sigma,σ.
specifična teža=teža/prostornina
σ=Fg/V
Enota za specifično težo je pa newton na kubični meter N/m3.
Specifično težo telesa dobimo tudi iz podatka za gostoto, če upoštevamo, da je telo z maso 1 kg težko 10 N.
Primer:
Gostota železa je 7800 kg/m3, specifična teža železa je torej 78 000 N/m3.
Gostota zraka je 1,3 kg/m3, specifična teža zraka je 13 N/m3.
Vprašanja:
1.Kako se imenuje znak za gostoto?
2. Kaj je specifična teža?
3.Kako imenujemo telesa,ki so enakomerno gosta?
4. Kako izračunamo gostoto?
Viri:
Beznec, B., Cedenik B., Černilec B. in sodelavci (2005) Moja prva fizika 1. Modrijan, Ljubljana, str. 50-52
